sasopapp.com

Je mogoče, da je 50 Cent tik pred koncertom dovolil novinarju hrvaške TV, da ga v živem prenosu dobi v objektiv medtem, ko snifa koko?

Morda bi se organizator koncerta še nekako lahko izgovoril, da so “fantje nekaj gledali na računalniku”, če se ne bi na youtube-u pojavil tudi posnetek intervjuja s fiftyjem na eni izme LA radijskih postaj kjer preklinja čez Hrvaško in Zagreb. Medtem ga komaj kaj razumemo. Zdaj pa ne vem ali je bil dečko v tistem intervjuju še bolj zadet ali ga je morda rahla kap? Kaj menite vi? :)

Ufff.. še en izjemno naporen služben dan je za mano. Takšnih je na srečo v zadnjem letu vedno manj. Ampak, a ni res, da ravno takrat, ko smo najbolj utrujeni prija dobra muzika? :)
In preden zasanjan odplavam jutrišnjemu dnevu in novim nepredvidljivim zmagam naproti je tukaj nekaj posebnega, nekaj kar me vedno znova prevzame.

Donald Fagen.
Tako drugačen, vznemirljiv, poseben, jazzy, rocky, neopisljiv, pravzaprav.

Spomnim se peščene plaže v Saint Tropezu, ko smo trije prijatelji (Milan, Borut in jaz) prvič obiskali Provanso (Milan kdaj je bilo to? 11, 12 let nazaj, ti ziher veš:). Takrat so v kolibi, kamor smo po odbojki na mivki smuknili na pivo in odlično salade niçoise, predvajali komad IGY z Donaldovega prvega samostojnega albuma The Nightfly, ki ga je posnel leta 1982. Do danes je, poleg stalnega dela v odlični jazz-rock zasedbi Steely Dan, posnel sicer skupaj le tri albume, zadnjega lansko leto (Morph The Cat).

In, če sem začel tole razmišljanje s koncem napornega dne, je tukaj ena zelo primerna, ki sem jo slučajno pravkar pritisnil v iTunesih: That’s “What I Do” kot pravi Donald Fagen in takoj mi je lažje, tudi če utrujen padem v objem postelje, ker imam srečo in lahko počnem to kar počnem. Jutranji radio, seveda :)

… brez besed. Čista romantika.

PS: Hmmm… če smo že pri tem. Dolgo že nisem bil v tem koncu. Bo treba spomladi skočit kaj do Bleda in potem naprej do Bohinja in na kakšno planšarijo.

Načeloma sem proti stereotipom in če se še tako trudim se vse prevečkrat zgodi, da se trudim zaman. Potem, ko sem pred leti v Los Angelesu slišal stavek:”Oh, you are from Europe? I heard this is a nice country. My sister went to Europe and then she went to France!” :) sem mislil, da je to vse kar moram vedeti o Američanih in njihovem poznavanju stare celine. Ampak tole… Prosim, naj mi nekdo javi, da se punca šali!? Please!

… za 434,52 EUR, ker že celo večnost nisem plačal RTV prispevka.

Se spomnim, da je Lenja pred kakšnima dvema, tremi leti klicala na RTV in želela odjavit sprejemnik, a so ji takrat povedali, da ni važno, če več ne živiva tam kjer sva prej, da je vseeno, če nimamo kabelskega priključka v tistem stanovanju kjer sva zdaj, da jih zanima samo to, če fizično imava TV sprejemnik. Pa sva ga imela in sem si rekel:”OK, da vidim kaj se bo zgodilo”. Brez opozorila, dopisa, česarkoli, so mi pač odtegnili ta denar na poslovnem računu. Pravzaprav so si kar vzeli kar je njihovega. Super, ne?

Vendar, tokrat pa jim ne bom ostal dolžan! Zdaj sva doma res fizično brez TV sprejemnika, radio imam fizično vgrajen v budilko ob postelji in če bodo želeli mi ga lahko ven odtrgajo (samo zato bodo potrebovali hudičevo dober papir, da se bodo dotikali moje lastnine), avto je služben, zato tudi privatno nimam niti avtoradia. Pa, da jih vidim zdaj!?

Zanimivo pa je, da se je moč odjaviti od obveznosti plačevanja RTV prispevka za največ 3 leta. Torej si moram nekam zapisati tudi, da bom postopek ponovil čez 36 mesecev. Svašta!

Da niti ne omenjam protipravnega pridobivanja podatkov tistih, ki smo pred dobrim desetletjem imeli električni priklop (za tiste, ki se več ne spomnite; tako je namreč RTV prišel do spiska komu vse pošiljat račune za RTV prispevek).

Še povezava do obrazca za odjavo RTV prispevka, če boste kdaj potrebovali.

PS: OK, I’m slightly pissed off! Just slightly…

Najina mačja princeska Kira pa rada vpija znanje. No, pa muziko ima tut rada :)