Rojen za Provanso
Pred dnevi sem z nočne omarice spet vzel knjigo Leto v Provansi (Peter Mayle) in naslednji dan Lenčki že težil, da bi šla za novo leto nekam v Luberon. Ne morem si pomagati. Moje sanje so, da bi nekoč morda pa le lahko živel na tem čudovitem koščku planeta polnem najlepših barv, z okusom po olivah, siru in pršutu ter romantičnem vonju po sivki. Ahhhhh… Človek postane odvisen. In jaz sem že zasvojen ;)
Komentarjev doslej: 4
Komentirajte ... (polja z zvezdico * so obvezna)
Jaz sem bila letos septembra v Provansi. Kako je lepa. Resnično te zasvoji. Naslednjič grem tja junija, da vidim vijolična polja sivke. Čeprav sem polja videla (kamor ti seže oko), le ta niso bila vijolična in ni tako lepo dišalo po sivki.
3nity: Hja, meni se dogaja, da moram it vsako leto tja:) Pravkar sem, ob pripravljanju kosila, razmišljal, da ne znam več kuhat brez rožmarina in olivnega olja. Vonj po sivki pa itak mora bit vedno kje blizu!
Sašo, pa si me res presenetil s Provanso.
Nisem še zasledil, da bi tudi ta problem, v množici ostalih, omenil Poloni, čeprav spremljam vajina razmišljanja v živo vsako jutro, ko se vozim v službo.
Tudi jaz imam nočno omarico polno knjig, ki so povezane s Provanso. Poleg Leto dni v Provansi imam še: Parfum, Dudejev mlin, Hotel Pastise, Gašperlinke in Srečno leto.
Enkrat sem bil na počitnicah v Provansi in od takrat vedno hodim tja na počitnice. Rad se vračam in raziskujem obsežno področje med Azurno obalo, Alpami, do reke Rohne. Večkrat obujam spomine s pregledovanjem množice fotografij in filmov (Senaque, Camargue, parfumerije Manosque (L-Occitanne), Grass in Eze; Verdon, Praznik limon v Mentonu, karneval v Nici, skrite plaže San Tropeja, arboretum v skalah Monaca…).
Naslednje počitnice naj bi končno bile v času cvetenja sivke, to je konec junija do začetka julija.
Všeč so mi neskončna polja sivke Visoke Provanse, v daljavi obdana s gorskimi grebeni, všeč mi je sredozemska klima in zrak nasičen s aromami zelišč ter male poljske destilarne, ki proizvajajo sivkino olje.
Všeč so mi 2000 let stara oljčna drevesa in neskončne plataže oliv in mlini, ki proizvajajo oljčno olje.
Všeč so mi provansalske večerje, ki jih organizirajo domačini. Njihova vina imajo močne arome. Pozna se, da tam sonce sije skoraj vsak dan, deževni oblaki se kar hitro posušijo.
Meni največji problem za obisk Provanse predstavlja velika razdalja, cca.1200 km. To pa pomeni precej naporen dan vožnje z osebnim avtomobilom, veliko bencina, cestnin in kratkih postankov.
Ker sem opazil, da se veliko ljudi zanima za Provanso, bi predlagal, da se nas zbere 10 ali 20 in najememo klimatiziran avtobus s šoferjem za en teden. Izračunal sem, da bi bili stroški vsaj za polovico nižji, kot z osebnim avtomobilom, na cilj pa prideš spočit in pripravljen na žur.
Na enak način se organizirajo pristaši jadranja po morju. Pravijo, da je tako dobro, da si drugačnih počitnic sploh ne predstavljajo več.
Če se komu zdi ideja za najem avtobusa dobra, naj se mi prosim javi na
alojz.tavcar@guest.arnes.si
Potem se lahko dogovorimo za srečanje, izmenjamo izkušnje, pregledamo fotografije, zberemo predloge za izlet.
@Alojz: Jooooj, zakaj mi to delaš? :)
Sprehodi po Luberonu, vodnjaki v Aix en Provense, L’Isle-sur-la-Sorgue, olive z baziliko in olivnim oljem kupljene kar na tržnici zraven pa Brie in Vin Rouge Aaaaaaaaaa! :)
Sicer pa upam, da se kdo najde, ki bi podprl tvojo idejo. Meni osebno je full pomembno, da po Provansi potujem sam, ker ne maram gneče in prevelikega prilagajanja. Predvsem zato, ker se z Lenjo ustaviva tam kjer nama je tisti trenutek kaj všeč, brez načrta. Oba rada fotografirava tako, da je tudi to pomemben moment, ko je včasih treba kar nekaj časa (morda tudi po več ur) počakati na pravo svetlobo.
Zanimivo, meni pa pot ne predstavlja kakšnega napora. Je že res, da si drugi dan malce zbit, zato pa paše poležavanje v senci ob Pastisu :), kar je pa itak običajno prvih par dni, da prideš k sebi, ne? Cena je seveda drug problem, cestnine resnično kar nekaj nanesejo, imam pa srečo, da moj Passat ni kaj preveč požrešen. Načeloma me gorivo tja in nazaj ne bi smelo stati več kakor 200 EUR (ok, saj to ni zastonj se strinjam, vendar za Provanso se vse potrpi).