SASOPAPP.COM

Vsakdo od nas je imel neko svojo predstavo o dr. Janezu Drnovšku. Nekateri smo se v zadnjem času radi “obregnili” ob njegovo drugačnost, odmaknjenost, se velikokrat tudi pošalili na račun našega hipija z Zaplane, new-age predsednika, vendar nisem srečal nikogar, ki ga ne bi spoštoval kot človeka.

Morda so mnogi prav v teh dneh, ko se praktično vsa Slovenija poslavlja od njega, šele ugotovili kako radi smo ga imeli. Bil je eden redkih politikov, ki nam ni dajal občutka, da nas potrebuje samo takrat, ko gremo na volišča.

Slišal sem, da je od svojih sodelavcev zahteval veliko, pa saj to je jasno. Bil je marljiv in ni poznal poraza. Zadnja leta, odkar je odkril, da ima raka, se je spreminjal. V vedno večjega človeka. V politika, ki se je zavedal, da lahko pomaga tudi izven Slovenije. In zanimivo je, da so njegove “izlete”, ki jih je izvedel brez odobravanja vlade in zunanjega ministrstva, znali bolj ceniti v tujini, kot smo jih doma.

Sam sem ga srečal dvakrat. Prvič pred nekje desetimi leti, ko je bil premier. Takrat se je, ob stisku rok, zdel daleč in zmeden, kot da je njemu bolj nerodno kot meni. Ni me pogledal v oči kar me je zelo zmotilo. Menil sem, da bi nekdo, ki je tako “velik” obvezno moral znati biti bolj pristen. Drugič je bilo lansko poletje, ko se je odzval na naše povabilo, da obišče prireditev “Ognjena Kartuzija” v Žički kartuziji, kjer sem vodil PR in sodeloval pri marketingu projekta. Videti je bil zadovoljen, nasmejan, sproščen in srečen.

Takrat sem spoznal, da mu nekateri delajo krivico, ko mu očitajo njegovo spremembo v življenju. Tudi sam sem razmišljal, da takšnega Drnovška kot je bil zadnja leta nismo volili državljani. Razmišljal, da je zdaj popolnoma drug človek. Pa vendar. Saj ni bil slabši, ni bil baraba, ni delal na škodo državljanov in Slovenije. Kje pa. Delal je to v kar je verjel in verjamem, da je s svojimi dejanji spremenil marsikoga izmed nas.

Me pa ob vsem tem zanima tudi kako se počuti Vladimir Vodušek, ko se spomni na svoje lanskoletno teženje. Pa saj ni težil samo on. Mnogi mediji so se resnično bolj ukvarjali z vprašanjem “indijskega zdravilca” oz. kdo je plačal prekleto letalsko karto, kot pa s pomembnejšimi vprašanji.

Danes ni več važno kdo je plačal letalsko karto. Ste zdaj srečni?