sasopapp.com

Mislim, kdo si je izmislil to bedarijo?

Ni veliko stvari na našem planetu, ki jih resnično ne maram, ali za katere menim, da jih ne bi smeli nikoli izumiti. Ampak so tudi take ideje kot je “fen za roke” (fotka je iz moškega stranišča v hali Tivoli).

Ko si umijem roke jih naj potem pol ure tiščim pod fen, ki se seveda 3x izključi preden imam suhe roke, da ne govorim o totalno izsušeni koži ali še huje, brisanju v hlače, ker res nimam pol ure časa, da bi držal roke pod to vroče sranje.

No, so pa tudi takšna stranišča kjer se ni moč pritoževati čez vroč zrak, ki piha iz fena, ker so v tistem lokalu ugotovili, da je poraba takšnega fena manjša, če piha kar hladni zrak.

Res se sprašujem kje je poanta take mašine? Najbrž samo in izključno v tem, da je to najbolj enostavno za tistega, ki je lastnik takšnega stranišča. Če bo kdo rekel, da zato, ker se ne porablja papirja, torej bolj “green” za okolje. Ja, bi trditev lahko zdržala, če fena ne bi gnala elektrika, ki ne vem, če je pri taki porabi kaj bolj zelena rešitev kot nekaj “recycled” papirja.

Najboljša aparatura v javnih straniščih je tista, ki ima v sebi “krpo”, ki se premika. Ne vem kako naj to opišem :) Saj upam, da veste kaj mislim. Jo bom drugič pofotkal, ko jo kje srečam :)

Danes peljem tasta na koncert Johna Fogertyja. Fino bo videt legendo na odru in priznam, da je minilo že kar nekaj časa odkar sem bil zadnjič na kakšnem koncertu. Kolikor se mi uspe na hitro spomnit sem menda nazadnje gledal Phila Collinsa v Zagrebu.

No, fora je v tem, da je tast danes ves dan že v Ljubljani in tako se bova zvečer pred koncertom srečala kar pred Tivolijem. Butasto se mi je zdelo, da bi se peljala potem nazaj vsak s svojim avtom, zato sem prišel na idejo, da bi šel popoldan iz Maribora v Ljubljano z vlakom. Tudi z vlakom se že nisem peljal kakšni dve leti pa bi lahko bila super dogodivščina. Na iPod bi si naložil kak audiobook pa gremo.

Če mi ne bi fantje pri SŽ totalno uničili ideje. Poglejte si izrez njihovega voznega reda za soboto popoldan pa mi povejte, če se bom peljal z vlakom ali bom vseeno skočil v mojga Passata in bom v eni uri v LJ. Komu so torej namenjeni vlaki SŽ?

PS: Nekoliko kasneje pelje sicer še en ICS ampak pride v LJ prepozno, da bi lahko bil ob 20h na koncertu.

OK, da razčistimo takoj na začetku. Sem za strožje prometne zakone. Za strožje zakone nasploh. Seveda, če so le-ti smotrni in če je kje kakšna korist od vsega skupaj. Ampak novi zakon o CPP-ju je butast (še en taki, ne?). Vsaj kar se hitrosti v naseljih tiče. Včeraj sva se peljala po lokalni cesti, ki je vedno precej prometna in kjer je naseljenost velika. Naselje za naseljem. 50 km/h, pa 40, pa celo 60, uauu. Lenčka je v momentu, ki ga vidite na spodnji sliki peljala 60 namesto 50 km/h. Torej že kar lepa kazen. Ampak poglejte kaj se je vozilo za nama? Dobro poglejte.

V čem je štos? V čem je problem, da imamo tako slabe ceste v naseljih, na tako prometnih cestah, da moramo voziti 50 km/h? Je moj problem, ker nimamo pločnika in kolesarske steze in da se otroci potem vozijo (v nasprotni smeri) po bankini in neutrjeni poti? Ob glavni regionalni cesti? Čakaj, pa saj imam nekje še račun od prispevka za ceste, ki sem ga plačal pred kakšnim mesecem. Pa je bil kar lep denar.

Sem v prvih dneh novega zakona ugotovil, da me je zdaj resnično strah vozit avto. Ker se bojim, da bom vmes zadremal tako je razburljivo :) Pa 4, 5 in 6 prestavo bom poslal nazaj v VW Sachsen Gmbh. Sem pa razmišljal, da bi spredaj nad avtoradio montiral en magnetni šah pa lahko kakšno partijo odigrava v prihodnje :)

Malce sem zanemaril pisanje bloga, ker sem imel konec leta nekako več dela z ostalimi “pomembnejšimi” rečmi, ki so se dogajale okoli mene. Pred dnevi me je že Lenja okarala, da se nekako nespodobi, da ničesar ne napišem, da bi lahko napisal vsaj lepe želje za novo leto jaz pa nekako nisem mogel sesti in napisati “kar nekaj”.

No, včeraj sva bila pri Simonu in Andreji in po debati s katero smo ob čokoladnem fondiju reševali svet, tokrat večinoma nam nerazumljiv šolski sistem (ali bolj previdno rečeno “pretty outdated” šolski sistem), nama je Andreja stisnila pod roko še DVD. “Oglejta si, morda je itak vseeno kakšen je šolski sistem, ker kmalu ne bomo imeli kje živeti” je dodala.

Je to res prihodnost našega planeta?

Navdušen nad tem, da mi je končno uspelo dobiti film, ki ga že kar nekaj časa želim videti (ne sprašujte me zakaj ga nisem gledal v kinu oz. zakaj ga nisem zdaunloudal, ker nimam odgovora) sem komaj čakal, da ga pogledam.

In priznam, da sem bil šokiran. Tako nad dejstvi, ki jih predstavlja Al Gore v filmu, ki bi ga moral videti VSAK ZEMLJAN, tako nad odličnim pripovedovanjem in filmom kot celoto kot tudi s prav neverjetnim dejstvom. Kako dolgo in kako strastno se človek, ki bi moral biti v preteklih letih predsednik ZDA ukvarja s problematiko globalnega segrevanja. Pravzaprav z osveščanjem celega sveta, da to kar se nam zadnja leta dogaja ni povezano z naravnim ciklom na Zemlji.

Čeprav sem že večkrat govoril in razmišljal o tej temi sem, priznam, naredil bolj malo. Dlje od tega, da sem zamenjal dve žarnici za varčni, da ugašam luči po stanovanju, ko jih ne potrebujemo in da je bila najina letošnja novoletna jelka v loncu, torej takšna, ki jo bova posadila na parceli, nisem prišel (ok, včasih tudi zavestno manj pritiskam na stopalko za plin).

Danes, nemudoma po ogledu filma, pa se je v meni nekaj zganilo … berite naprej … >>>

… za 434,52 EUR, ker že celo večnost nisem plačal RTV prispevka.

Se spomnim, da je Lenja pred kakšnima dvema, tremi leti klicala na RTV in želela odjavit sprejemnik, a so ji takrat povedali, da ni važno, če več ne živiva tam kjer sva prej, da je vseeno, če nimamo kabelskega priključka v tistem stanovanju kjer sva zdaj, da jih zanima samo to, če fizično imava TV sprejemnik. Pa sva ga imela in sem si rekel:”OK, da vidim kaj se bo zgodilo”. Brez opozorila, dopisa, česarkoli, so mi pač odtegnili ta denar na poslovnem računu. Pravzaprav so si kar vzeli kar je njihovega. Super, ne?

Vendar, tokrat pa jim ne bom ostal dolžan! Zdaj sva doma res fizično brez TV sprejemnika, radio imam fizično vgrajen v budilko ob postelji in če bodo želeli mi ga lahko ven odtrgajo (samo zato bodo potrebovali hudičevo dober papir, da se bodo dotikali moje lastnine), avto je služben, zato tudi privatno nimam niti avtoradia. Pa, da jih vidim zdaj!?

Zanimivo pa je, da se je moč odjaviti od obveznosti plačevanja RTV prispevka za največ 3 leta. Torej si moram nekam zapisati tudi, da bom postopek ponovil čez 36 mesecev. Svašta!

Da niti ne omenjam protipravnega pridobivanja podatkov tistih, ki smo pred dobrim desetletjem imeli električni priklop (za tiste, ki se več ne spomnite; tako je namreč RTV prišel do spiska komu vse pošiljat račune za RTV prispevek).

Še povezava do obrazca za odjavo RTV prispevka, če boste kdaj potrebovali.

PS: OK, I’m slightly pissed off! Just slightly…

Pred dnevi sem z nočne omarice spet vzel knjigo Leto v Provansi (Peter Mayle) in naslednji dan Lenčki že težil, da bi šla za novo leto nekam v Luberon. Ne morem si pomagati. Moje sanje so, da bi nekoč morda pa le lahko živel na tem čudovitem koščku planeta polnem najlepših barv, z okusom po olivah, siru in pršutu ter romantičnem vonju po sivki. Ahhhhh… Človek postane odvisen. In jaz sem že zasvojen ;)